Zgodovina PGD Železniki

Začetki društva

 

Starosta in organizator slovenskega gasilstva Franc Barle je leta 1919 gasilcem namenil sledeče besede: “Gasilca ne dela blesteči kroj, temveč čut ljubezni do človeštva, čut ljubezni do svojega bližnjega, čut ljubezni do naroda in do svoje domovine.” Preprost zapis, pa vendar je v njem skrita vsa poanta gasilskega dela. Najpomembnejša beseda v imenu naše organizacije je beseda prostovoljno, ki da tej nesebicni organizaciji poseben car, ki v času, ko je materializem na pohodu, še vedno deluje po stari lepi medčloveški navadi. 110 let organiziranega gasilstva v Železnikih nam govori o požrtvovalnosti, delavnosti in naporih naših prednikov, ki so vedeli, da je za varstvo človeka in njegovih bližnjih potrebno nekaj narediti. In to so leta 1898 tudi storili. Postavili so temelje Prostovoljnega gasilskega društva Železniki.

Po zgledu že ustanovljenih gasilskih društev so (verjetno) bodoči ustanovitelji leta 1897 pripravili »Pravila Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih« in »Službeni red Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih«, ter skupaj s prošnjo za ustanovitev društva poslali na okrajno glavarstvo v Kranj.
Zapis iz arhiva nam pove: »7. marca 1898 je okrajni glavar v Kranju v pismu naslovljenem na gospoda Luka Košmelja v Železnikih sporočil: Visoko okrajno deželno predsedništvo je z odlokom z dne 3.t.m. št. 863 ustanovitev društva »Prostovoljno gasilno društvo« s sedežem v Železnikih po vsebini od ustanoviteljev z dne 15.02.1898 predloženih pravil v smislu društvenega zakona z dne 15. novembra 1867 drž.zak.potrdilo. O tem se ustanovniki obveščajo ob povratku jednega izvoda društvenih pravil in službenega reda s pristavkom, da se ima konečna ustanovitev društva semkaj naznaniti.«
Oba dokumenta – Pravila društva in Službeni red – sta ohranjena. Ustanovni občni zbor je bil – tako smemo sklepati glede na predhodne in kasnejše dogodke-spomladi leta 1898. V ohranjeni knjigi članstva so kot ustanovni člani vpisani: Frančišek Košmelj – načelnik, Gabrijel Thaler – podnačelnik, Anton Globočnik – blagajnik, Luka Košmelj – tajnik in odborniki: Josip Demšar, Janez Demšar in Josip Košmelj.

Ob ustanovitvi je društvo štelo 52 operativnih članov. Kot zanimivost lahko povemo, da je društvo imelo celo društvenega zdravnika. Takoj so se lotili usposabljanja moštva in nabave opreme. Seveda, pa je bilo potrebno tudi zgraditi hram za hrambo orodja in opreme. Takoj po ustanovitvi so si gasilci v Železnikih nabavili enocevno snemalno brizgalno in pričeli z izgradnjo hrama – prvega gasilskega doma v Železnikih. Postavili so ga preko bajerja na Klovžah, na Racovniku. Dom je bil lesen, seveda pa mu ni manjkal »turn« za sušenje cevi. Voda pa je odtekala kar v bajer pod domom. Dom in brizgalna, ki je bila za tiste case zelo sodobna naprava, sta dobro služila svojemu namenu. V letih do prve svetovne vojne so gasilci 14 krat nastopili pri gašenju požarov v Železnikih in bližnji okolici.

Društvo med obema vojnama

 

Prva svetovna vojna je začasno prekinila delovanje društva. Večina članov je bila v vojaških formacijah od koder se marsikateri tudi ni vrnil. Takoj po ponovni oživitvi dela društva v letu 1919 so zaceli zbirati denar za novo ročno brizgalno in jo leta 1921 tudi kupili. Bila je dvocevna in na vozu s štirimi kolesi. Zelo moderna naprava.
Tako kot po ostalih krajih je tudi gasilsko društvo Železniki bilo eno izmed gonilnih sil družbenega in družabnega življenja. Ni bilo praznika ali prireditve, kjer bi manjkali gasilci v svojih svečanih krojih. Seveda pa so prirejali predpustne zabave, letne gasilske veselice, tombole in priredili tudi nekaj gledaliških iger. Tako kulturno in družabno delovanje jim je prineslo tudi sredstva, da so si lahko nabavili potrebno orodje in opremo. Seveda pa je leseni gasilski hram nad bajerjem kmalu postal premajhen in dotrajan.
Gasilci so se odločili postaviti nov moderen gasilski dom. To pa je bila zahtevna naloga. Imenovali so gradbeni odbor, ki se ni ustrašil velikih naporov, saj se je z velikimi koraki bližala svetovna gospodarska kriza. Člani omenjenega odbora so bili: Polde Košmelj, Niko Žumer, Franc Srebernjak, Florjan Tavčar, Ferdo Šmid in Janez Keržar – vsi člani gasilskega društva. Iz občinske strani so bili v odboru župan Karol Dolenc in odbornika Pavle Tavčar ter Janko Demšar. Razumljivo, da je na tak način društvo imelo podporo in razumevanje tudi na občini. Veliki gospodarski krizi navkljub so se lotili dela in zgradili nov gasilski dom na Racovniku in kupili prvo motorno brizgalno. Potrebnih je bilo veliko prostovoljnih ur dela. Odzvali so se tudi premožnejši občani ter s svojimi prispevki pomagali k dograditvi. Da so gasilci dobili posojilo za nabavo potrebnega materiala in plačilo delavcev, so zastavili celo dom v gradnji. Ni namreč nepomembno, da je bilo plačilo za delo pri gradnji gasilskega doma kar nekaj članom gasilskega društva v tistih časih edini dohodek.
Gasilski dom na Racovniku so svojemu namenu predali ob 40 letnici ustanovitve društva, torej leta 1938. Dogodek je bil še bolj svečan tudi zaradi nove motorne brizgalne.

Od leta 1941 do spomladi leta 1943 je bilo društvo vključeno v nemško protipožarno organizacijo. Takrat pa je omenjena nemška organizacija izgubila svoj vpliv v dolini, mlajši del članstva je odšel v partizane, starejši člani pa so društvo ohranjali pri življenju. Od novembra 1944 pa do osvoboditve je bil gasilski dom na razpolago našim partizanskim enotam. V NOB je padlo 14 in v nemški vojski en član društva.

Društvo po 2. svetovni vojni


Takoj po končani vojni so obnovili delo društva. 12. septembra 1948 pa je bil ponovno ustanovni občni zbor, kjer so sprejeli nova društvena pravila. Potrebno je bilo dokončati, pa tudi že obnoviti gasilski dom, saj je bil med vojno tudi poškodovan. Leta 1958 so gasilci prišli do svojega prvega avtomobila. Sestavljen je bil iz vsemogočih delov, toda kar nekaj časa je koristno služil.

V letu 1967 ga je zamenjal IMV-jev kombi. Leta 1974, pa je društvo dobilo sodobnejše vozilo TAM 2001/g. Z novo motorno brizgalno, tudi nabavljeno v letu 1967, je bilo društvo sodobno opremljeno in sposobno delovati skoraj v vsaki nesreči. Gasilsko društvo je bilo tudi, kot pomemben člen, vključeno v sistem splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite. Ob 90 letnici društva so gasilci v Železnikih dobili avto – cisterno TAM 190 15 BG, ki je pomenila velik napredek v mobilnosti in sposobnosti delovanja. Peljati s seboj v akcijo 5 tisoč litrov vode s katero lahko takoj stopiš v akcijo ni mačji kašelj. Ob 100 letnici društva je gasilsko društvo postalo bogatejše za gasilsko orodno vozilo IVECO 4×4. V letu 2006 smo kupili kombinirano vozilo MAN GVC 16/25, ki našemu društvu omogoča hitro in strokovno akcijo. Nabavili smo tudi veliko skupne opreme in orodja, ter nekaj najmodernejše osebne delovne in zaščitne opreme. Opremljenost in usposobljenost ter zagotavljanje podmladka torej ne predstavlja problema. Mogoče malo sence na naše društvo meče le dejstvo, da nimamo ženske enote, ki jo je društvo v preteklosti imelo.
Ob 110 letnici šteje  društvo 96 članov in 4 članice. Imamo 33 mladincev. Organizirane imamo gasilske trojke na Studenem, v Smolevi, Podlonku, na Prtovču ter Martinj vrhu. To je prav zagotovo garancija, da bo prostovoljno gasilsko društvo delovalo še naprej, da bo zagotavljalo požarno varnost, kolikor je v njegovi moči.

PGD Železniki potrebuje nov gasilski dom

V primerjavi z napredkom vozil in opreme pa je stavba gasilskega doma na Racovniku močno zaostajala. Postala je premajhna, dotrajana in težko dostopna za novo mehanizacijo. Že leta 1975 se je vodstvo GD ukvarjalo s tem problemom. V knjigi 50 let Gasilske zveze Škofja Loka za leto 1984 piše: ”Glede na predvideno gradnjo centralnega gasilskega doma za Selško dolino v Železnikih se imenuje gradbeni odbor, predsednik: Rado Lotrič, IGD Alples, Anton Sedej, GD Železniki, Alojz Čufar, KS Železniki, Rudi Zadnik in Anton Kužnik, OGZ Škofja Loka in Tone Rakovec kot predstavnik podjetja ISKRA. Odbor se je večkrat sestal, do gradnje doma pa ni prišlo.”
Trajalo je nekaj let, ko so gasilci sami iskali nadomestne lokacije in jih kar nekaj predlagali. V zapisniku GD Železniki z dne 4. 12. 1989 piše: ”možne lokacije:

  1. NIKO – Elektro – Tončka Simončič na Otokih v industrijski coni,
  2. GD Železniki – adaptacija,
  3. ISKRA Železniki na pobočju nad tovarno, med starim blokom in Antonom Bertonceljem in
  4. ALPLES – podaljšek vratarnice”.

Citiram zapisnik: ”Predlagane variante naj bi se obravnavale v soglasju Gasilskega društva in Krajevne skupnosti Železniki, vendar so hoteli brez soglasja Gasilskega društva društvo prenesti v Alples na Češnjico. Nastali so še osebni spori in zadeva je za nekaj let romala v predale in koše. Čas je tekel, iskali so še druge lokacije, se sestajali in dogovarjali, vendar brez uspeha.”
Kljub temu pa so ob 90-letnici društva uspeli še zadnjič adaptirati stari gasilski dom na Racovniku. 40 odstotkov sredstev so pridobili iz občinske gasilske zveze, ostalo pa so dobili od krajanov in delovnih organizacij.

Po drugi strani je industrija v šestdesetih in sedemdesetih letih začela sama skrbeti za svojo požarno varnost, najprej s preventivo, pa tudi operativno – v Alplesu so ustanovili svoje samostojno gasilsko društvo, v Iskri, Niku in Tehtnici in Dom opremi pa so imeli organizirane protipožarne ekipe. Organizirano je potekal tudi program civilne zaščite. Tudi PGD Železniki se je okrepilo z delovanjem vaških gasilskih trojk na Studenem, v Smolevi, Podlonku, na Prtovču in v Martinj Vrhu.
Z vsestranskim razvojem so se pojavili novi materiali, nove tehnologije, nove nevarnosti in tudi prednosti. Spreminjajo se materiali za gradnjo, spreminjajo se proizvodnje, prav tako gasilska oprema in mehanizacija. Stari gasilski dom na Racovniku je bil že precej dotrajan, lokacija pa zaradi ozkih mostov nedostopna oziroma težko dostopna za sodobna gasilska vozila. Gordijski vozel v zvezi z lokacijo novega doma je presekal takratni župan Železnikov Alojz Čufar, ki je gasilcem ponudil bivšo mehanično delavnico podjetja Alples v stečaju. V knjigi 50 let gasilske zveze Škofja Loka preberemo: ”Sodelovali so tudi v OGZ Škofja Loka in na seji 24. 3. 1993 imenovali odbor za odkup garaž, nekdanjih mehaničnih delavnic, v podjetju Alples za potrebe sektorja Železniki v sestavi predsednik Rudi Zadnik, člani pa Filip Jelenc, GD Železniki, Franc Pfajfar, predstavnik podjetja Alples, Janez Pfajfar, IGD Alples, Franc Žaberl, predstavnik sektorja Železniki in član IS občine Škofja Loka