top-banner.gif

Zgodovina PGD Železniki


Začetki društva


Starosta in organizator slovenskega gasilstva Franc Barle je leta 1919 gasilcem namenil sledeče besede: "Gasilca ne dela blesteči kroj, temveč čut ljubezni do človeštva, čut ljubezni do svojega bližnjega, čut ljubezni do naroda in do svoje domovine." Preprost zapis, pa vendar je v njem skrita vsa poanta gasilskega dela. Najpomembnejša beseda v imenu naše organizacije je beseda prostovoljno, ki da tej nesebicni organizaciji poseben car, ki v času, ko je materializem na pohodu, še vedno deluje po stari lepi medčloveški navadi. 110 let organiziranega gasilstva v Železnikih nam govori o požrtvovalnosti, delavnosti in naporih naših prednikov, ki so vedeli, da je za varstvo človeka in njegovih bližnjih potrebno nekaj narediti. In to so leta 1898 tudi storili. Postavili so temelje Prostovoljnega gasilskega društva Železniki.


hist_01.jpg
Slika iz arhiva PGD Železniki


Po zgledu že ustanovljenih gasilskih društev so (verjetno) bodoči ustanovitelji leta 1897 pripravili »Pravila Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih« in »Službeni red Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih«, ter skupaj s prošnjo za ustanovitev društva poslali na okrajno glavarstvo v Kranj.
Zapis iz arhiva nam pove: »7. marca 1898 je okrajni glavar v Kranju v pismu naslovljenem na gospoda Luka Košmelja v Železnikih sporočil: Visoko okrajno deželno predsedništvo je z odlokom z dne 3.t.m. št. 863 ustanovitev društva »Prostovoljno gasilno društvo« s sedežem v Železnikih po vsebini od ustanoviteljev z dne 15.02.1898 predloženih pravil v smislu društvenega zakona z dne 15. novembra 1867 drž.zak.potrdilo. O tem se ustanovniki obveščajo ob povratku jednega izvoda društvenih pravil in službenega reda s pristavkom, da se ima konečna ustanovitev društva semkaj naznaniti.«
Oba dokumenta - Pravila društva in Službeni red - sta ohranjena. Ustanovni občni zbor je bil – tako smemo sklepati glede na predhodne in kasnejše dogodke-spomladi leta 1898. V ohranjeni knjigi članstva so kot ustanovni člani vpisani: Frančišek Košmelj - načelnik, Gabrijel Thaler - podnačelnik, Anton Globočnik - blagajnik, Luka Košmelj - tajnik in odborniki: Josip Demšar, Janez Demšar in Josip Košmelj.

Ob ustanovitvi je društvo štelo 52 operativnih članov. Kot zanimivost lahko povemo, da je društvo imelo celo društvenega zdravnika. Takoj so se lotili usposabljanja moštva in nabave opreme. Seveda, pa je bilo potrebno tudi zgraditi hram za hrambo orodja in opreme. Takoj po ustanovitvi so si gasilci v Železnikih nabavili enocevno snemalno brizgalno in pričeli z izgradnjo hrama - prvega gasilskega doma v Železnikih. Postavili so ga preko bajerja na Klovžah, na Racovniku. Dom je bil lesen, seveda pa mu ni manjkal »turn« za sušenje cevi. Voda pa je odtekala kar v bajer pod domom. Dom in brizgalna, ki je bila za tiste case zelo sodobna naprava, sta dobro služila svojemu namenu. V letih do prve svetovne vojne so gasilci 14 krat nastopili pri gašenju požarov v Železnikih in bližnji okolici.


hist_02.jpg
Prva motorna brizgalna z vozom v Železnikih leta 1938


Društvo med obema vojnama


Prva svetovna vojna je zacasno prekinila delovanje društva. Vecina članov je bila v vojaških formacijah od koder se marsikateri tudi ni vrnil. Takoj po ponovni oživitvi dela društva v letu 1919 so zaceli zbirati denar za novo ročno brizgalno in jo leta 1921 tudi kupili. Bila je dvocevna in na vozu s štirimi kolesi. Zelo moderna naprava.
Tako kot po ostalih krajih je tudi gasilsko društvo Železniki bilo eno izmed gonilnih sil družbenega in družabnega življenja. Ni bilo praznika ali prireditve, kjer bi manjkali gasilci v svojih svečanih krojih. Seveda pa so prirejali predpustne zabave, letne gasilske veselice, tombole in priredili tudi nekaj gledaliških iger. Tako kulturno in družabno delovanje jim je prineslo tudi sredstva, da so si lahko nabavili potrebno orodje in opremo. Seveda pa je leseni gasilski hram nad bajerjem kmalu postal premajhen in dotrajan.
Gasilci so se odločili postaviti nov moderen gasilski dom. To pa je bila zahtevna naloga. Imenovali so gradbeni odbor, ki se ni ustrašil velikih naporov, saj se je z velikimi koraki bližala svetovna gospodarska kriza. Člani omenjenega odbora so bili: Polde Košmelj, Niko Žumer, Franc Srebernjak, Florjan Tavčar, Ferdo Šmid in Janez Keržar - vsi člani gasilskega društva. Iz občinske strani so bili v odboru župan Karol Dolenc in odbornika Pavle Tavčar ter Janko Demšar. Razumljivo, da je na tak način društvo imelo podporo in razumevanje tudi na občini. Veliki gospodarski krizi navkljub so se lotili dela in zgradili nov gasilski dom na Racovniku in kupili prvo motorno brizgalno. Potrebnih je bilo veliko prostovoljnih ur dela. Odzvali so se tudi premožnejši občani ter s svojimi prispevki pomagali k dograditvi. Da so gasilci dobili posojilo za nabavo potrebnega materiala in plačilo delavcev, so zastavili celo dom v gradnji. Ni namreč nepomembno, da je bilo plačilo za delo pri gradnji gasilskega doma kar nekaj članom gasilskega društva v tistih časih edini dohodek.
Gasilski dom na Racovniku so svojemu namenu predali ob 40 letnici ustanovitve društva, torej leta 1938. Dogodek je bil še svečanejši tudi zaradi nove motorne brizgalne.


hist_03.jpg
Otvoritev novega gasilskega doma na Racovniku leta 1938


Od leta 1941 do spomladi leta 1943 je bilo društvo vključeno v nemško protipožarno organizacijo. Takrat pa je omenjena nemška organizacija izgubila svoj vpliv v dolini, mlajši del članstva je odšel v partizane, starejši člani pa so društvo ohranjali pri življenju. Od novembra 1944 pa do osvoboditve je bil gasilski dom na razpolago našim partizanskim enotam. V NOB je padlo 14 in v nemški vojski en član društva.


Društvo po 2. svetovni vojni


Takoj po končani vojni so obnovili delo društva. 12. septembra 1948 pa je bil ponovno ustanovni občni zbor, kjer so sprejeli nova društvena pravila. Potrebno je bilo dokončati, pa tudi že obnoviti gasilski dom, saj je bil med vojno tudi poškodovan. Leta 1958 so gasilci prišli do svojega prvega avtomobila. Sestavljen je bil iz vsemogočih delov, toda kar nekaj časa je koristno služil.


hist_04.jpg
Prvi gasilski avto v Železnikih


V letu 1967 ga je zamenjal IMV-jev kombi. Leta 1974, pa je društvo dobilo sodobnejše vozilo TAM 2001/g. Z novo motorno brizgalno, tudi nabavljeno v letu 1967, je bilo društvo sodobno opremljeno in sposobno delovati skoraj v vsaki nesreči. Gasilsko društvo je bilo tudi, kot pomemben člen, vključeno v sistem splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite. Ob 90 letnici društva so gasilci v Železnikih dobili avto - cisterno TAM 190 15 BG, ki je pomenila velik napredek v mobilnosti in sposobnosti delovanja. Peljati s seboj v akcijo 5 tisoč litrov vode s katero lahko takoj stopiš v akcijo ni mačji kašelj. Ob 100 letnici društva je gasilsko društvo postalo bogatejše za gasilsko orodno vozilo IVECO 4x4. V letu 2006 smo kupili kombinirano vozilo MAN GVC 16/25, ki našemu društvu omogoča hitro in strokovno akcijo. Nabavili smo tudi veliko skupne opreme in orodja, ter nekaj najmodernejše osebne delovne in zaščitne opreme. Opremljenost in usposobljenost ter zagotavljanje podmladka torej ne predstavlja problema. Mogoče malo sence na naše društvo meče le dejstvo, da nimamo ženske enote, ki jo je društvo v preteklosti imelo.
Danes ob 110 letnici šteje naše društvo 96 članov in 4 članice. Imamo 33 mladincev. Organizirane imamo gasilske trojke na Studenem, v Smolevi, Podlonku, na Prtovču ter Martinj vrhu. To je prav zagotovo garancija, da bo prostovoljno gasilsko društvo delovalo še naprej, da bo zagotavljalo požarno varnost, kolikor je v njegovi moči.

 
(c) 2008 PGD Železniki :: izdelava spletne strani: Boštjan Lotrič (Article Spinning)